Na 39. srečanju Mladi za napredek Maribora smo sodelovali s tremi raziskovalnimi nalogami in inovacijskim predlogom.

Naslov inovacijskega predloga: Albansko-/Bosansko-/Srbsko-slovenski slovar kot pripomoček za učenca priseljenca ob vključitvi v novo okolje

Raziskovalno področje: slovenski jezik

Avtorice: Tina Bajić, Lamija Ljubijankić, Edonisa Qunaj

Mentorica: Kaja Hercog

Mladi za napredek Maribora: zlato priznanje

Državno srečanje mladih raziskovalcev: srebrno priznanje

Podatki Mestne občine Maribor kažejo, da je na mariborskih osnovnih šolah vsako leto več učencev priseljencev. Ker prihajamo iz treh držav, imamo osebno izkušnjo učenca v novem okolju in ob vstopu v šolo nam je bilo najtežje neznanje slovenskega jezika. Sicer so nam pomagali učitelji in sošolci, šola je za nas organizirala različne dejavnosti, vendar smo pogrešale pripomoček, ki bi nam takoj pomagal premagati jezikovne ovire. Zaradi tega smo se odločile, da bomo pripravile slovarčke, ki bodo vsebovali osnovno terminologijo v šoli na različnih področjih. Sestavljeni bodo iz besed v naših maternih jezikih in v slovenščini. Ker bodo namenjeni razumevanju in sporazumevanju, bodo v prvem delu albansko/-bosansko/- srbsko-slovenski slovar, v drugem delu pa bo vrstni red jezikov obrnjen. Da pa slovarčki ne bodo sestavljeni izključno glede na naše izkušnje, smo se odločile, da bomo anketirale še druge učence priseljence na naši šoli, ki nam bodo podali dodatne predloge za tematska področja

Naslov raziskovalne naloge: S plastenko se lahko odžejam in ogrejem

Raziskovalno področje: kemija

Avtorica: Iva Biluš

Mentorica: Polonca Sabolek

Mladi za napredek Maribora: srebrno priznanje

Državno srečanje mladih raziskovalcev: bronasto priznanje

Življenje in potrebe ljudi se v sodobnem času zelo hitro spreminjajo. Izdelki iz plastičnih mas so v zadnjih desetletjih zaradi svoje nizke cene in prilagodljivosti v številnih segmentih človeških življenj zamenjali tradicionalne materiale med katere sodijo npr. les, steklo in jeklo. V Evropi je bilo v leta 2019 tako proizvedenih kar 58 milijonov ton izdelkov iz plastike. Z nenehnim povečevanjem proizvedenih količin izdelkov iz plastičnih mas se višajo tudi količine plastičnih odpadkov, ki so na žalost, še vedno prepogosto (25%) deponirani na smetiščih in to kljub temu, da obstajajo tako metode za energetsko izrabo, kot tudi za recikliranje odpadnih plastičnih materialov. Skladno navedenemu sem v svoji raziskovalni nalogi želela raziskati možnost energetske izrabe različnih vrst plastike in s tem ugotoviti, katera vrsta plastike je lahko po toplotni razgradnji v inertni atmosferi energetsko bolj bogato alternativno gorivo. V ta namen je bila v okviru raziskovalne naloge po pirolitični razgradnji opravljena še meritev kurilnih vrednosti dveh kondenziranih pirolitičnih olj ter izvedena primerjava IR spektrov pridobljenih pirolitičnih olj s konvencionalnim dizelskim gorivom. Rezultati izvedenih meritev potrjujejo vse zastavljene hipoteze. Glede na izmerjene kurilne vrednosti in analizirane IR spektre lahko zaključim, da je energetska izraba HDPE in polipropilena po toplotni razgradnji s pirolizo mogoča. Na tak način se lahko zmanjša negativni učinek kopičenja umetnih mas v okolju in hkrati pridobi alternativno gorivo. Ne glede na ugotovitve pa se po izvedeni raziskavi postavlja vprašanje, ali je predelava odpadnih plastičnih materialov na izbran način ekonomsko upravičena. Za popoln odgovor bi bilo v nadaljevanju študije smiselno izvesti energetsko bilanco in optimiranje celotnega postopka.

Naslov raziskovalne naloge: Če ne maraš brati, še nisi našel prave knjige (Joanne K. Rowling)

Raziskovalno področje: književnost

Avtorici: Julija Gec, Julija Gerlič

Mentorica: Blanka Kovačec

Mladi za napredek Maribora: srebrno priznanje

Na naši šoli je upadel interes za branje, kar je razvidno iz obiska v šolski knjižnici in tudi iz števila opravljenih Prežihovih bralnih značk. V zadnji triadi je bralno značko opravilo zelo malo učencev.  Želiva odkriti, kakšni so razlogi in argumenti učencev, da ne opravijo Prežihove bralne značke ter ali učenci sploh berejo v svojem prostem času. Z inovacijskim predlogom želiva odkriti, kako lahko spodbudimo učence naše šole k branju ter preveriti, ali se zavedajo, kako pomembno je branje in kakšne pozitivne učinke ima. Najprej se bova vsebinsko seznanili z obravnavano temo. Nato bova pripravili intervjuje in anketne vprašalnike ter na podlagi analize izsledkov pripravili predloge za spodbujanje branja – nekaj jih bomo tudi praktično preizkusili.

Naslov raziskovalne naloge: Sanjam in sanjarim

Raziskovalno področje: psihologija

Avtorja: Saša Flere, Jure Krajnc

Mentorica: Jasmina Zečević

Mladi za napredek Maribora: bronasto priznanje

Sanje nas spremljajo celo življenje, vendar kljub številnim raziskavam na tem področju ostaja odprtih nekaj vprašanj. Med pisanjem najine raziskovalne naloge sva se soočila s problemom, kako stvari, ki jih počnemo skozi dan, vplivajo na sanje in obratno. Zanimalo naju je torej predvsem, kako zunanji dejavniki, kot so televizija, glasba in video igre, vplivajo na naše sanje. Na podlagi tega problema sva postavila hipoteze, da se večinoma spomnimo groznih sanj, da na sanje vpliva dnevna dejavnost in da v različnih starostnih obdobjih sanjamo različno. Cilji najine raziskovalne naloge so bili ugotoviti, kakšnih sanj se najbolj spomnimo, prepoznati dejavnike, ki vplivajo na naše sanje in obratno, ter oceniti razlike med sanjami v različnih starostnih obdobjih. Problem so nama pomagali rešiti psihoanalitiki, s katerimi sva opravila intervju, in širša množica ljudi, ki je rešila anketo. Uporabila sva tudi spletne vire in literaturo. Ob koncu raziskave sva potrdila prvi dve hipotezi in zavrgla zadnjo hipotezo.

(Visited 14 times, 1 visits today)